Kaj še lahko storimo za birmance?

Avtor: -
Bog si je izbral...

..tisto,
kar je v očeh sveta noro,
da bi osramotil modre...

.. tisto, 
kar je v očeh sveta slabotno, 
da bi osramotil tisto,
kar je močno...

.. tisto, 
kar je na svetu neplemenito
po rodu in zaničevano,
tisto, kar ni bivajoče,
da bi onesposobil bivajoče.. 
1 Kor 1, 27-28

Še šest dni je do letošnjih birmanskih duhovnih vaj. In včeraj je bilo stanje prijavljenih porazno. Ja, žalostno je bilo slišati takšno majhno število, ker tega preprosto nismo bili navajeni. Duhovne vaje so bile vedno vrhunec leta. Dogodek, ki je naše delo postavilo na nek višji nivo. 

Včeraj smo v ta namen darovali mašo. Bili smo sicer samo trije in kaplan.. A vseeno upam, da bo obrodila sadove.

Sem pa zvečer dolgo premišljevala o tem.. Še posebej zato, ker sem od soanimatorke dobila sms, da kako si upajo in zakaj nihče nič ne ukrene?

Sprašujem se ali ima smisel?

Prvič: če niso pripravljeni za dva dni oditi iz svojih družin v okolje svojih prijateljev... Ker se morda bojijo, da je edini smisel duhovnih vaj, da cele dni molimo.. Ker apriorij mislijo, da bo to nekaj full bednega.. Če se niso pripravljeni pustiti toku.. Se odpreti novim dogodivščinam, izkušnjam, občutkom..
In če bodo prišli tja samo zato, ker to pač morajo "opraviti" na svoji poti do birme (in bogatih daril).. Pri tem pa ne bodo pripravljeni dati ničesar iz sebe.. In ničesar prejeti v sebe.. Potem tega našega vsakoletnega čudeža žal ne bomo doživeli..

Drugič: Kaj nam še poleg tega, da z navdušenjem govorimo o svoji veri.. da se trudimo srečanja narediti zanimiva in zabavna.. preostane? Kaj naj preostane... ko načrtujemo duhovne vaje po njihovi meri, da se pripravimo na njih.. da vložimo v njih delček sebe.. da bi jim pokazali pot... da molimo za njih.. Če so potem tu starši, ki se seveda popolnoma strinjajo s tem, da njihovi ljubči tega ne potrebujejo in jim pišejo opravičila, da so zboleli, da imajo pomembno tekmo itd? Preko staršev pa žal nihče ne more.. Ne kaplan, ne opat niti škof... Če ne želijo težav s starši.. In tako spet ne bomo doživeli našega čudeža...

Prav tako kot mi, animatorji, jih lahko samo prijazno vabijo na pot.. Vsi skupaj smo torej lahko tam in čakamo.. da katerega pripelje mimo.. Da se potrudimo izpolniti nalogo, ki nam je zaupana tako da damo vse od sebe za tiste, ki pridejo...

Na koncu koncev pa so oni tisti, ki bodo imeli revnejše dni.. ki bodo prikrajšani za nekaj čudovitega...

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Avtor: -
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk  v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko.  Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre  igraje.  Znati  nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je..  Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezijo rada prebiram.  Da se vr
Preberi dalje ...

Dan pričakovanja..

Avtor: -
Slika
Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami.  Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj!  Glej mučenik!  Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod
Preberi dalje ...

Sposodim si :)...

Avtor: -
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
Preberi dalje ...