Smrtne kazni...

Včeraj sem gledala oddajo o usmrtitvah v ZDA. V večini držav, kjer je smrtna kazen uzakonjena,  si lahko zapornik sam izbere metodo s katero želi umreti. Na voljo ima: usmrtitev z električnim stolom, zadušitev s plinom, injekcijo, obešanjem ali s strelom. Ampak ne razumem, zakaj bi si sploh moral kaj izbrati?!

Ne razumem, kako si lahko »sodniki« pridržujejo pravico do tega da nekomu vzamejo življenje. Še manj pa razumem tiste, ki so pri usmrtitvah dejansko zraven. 

Kako lahko kot paznik pospremiš nekoga, ki je Človek (čeprav je mogoče naredil nekaj groznega), ki ima tam zunaj ljudi, ki ga imajo radi, na njegovo zadnjo pot v celico smrti? 

Kako lahko kuhar sproščeno skuha tisto, kar si je  zapornik zaželel za svoj zadnji obrok? Sploh ne razumem te »hinavščine«, da je 10 let lahko jedel slabo hrano, zdaj pa si lahko izbere kraljevski obrok?! Itak ga ne more z užitkom pojesti, če se zraven zaveda, da bo čez 2 uri konec njegovega življenja. 

Prav tako mi ni jasna mirnost, s katero je govoril kaplan, ki mora po svoji dolžnosti biti z zapornikom vsaj zadnje 4 ure. Pa ravno nekdo, ki naj bi učil kako potrebno je odpuščanje.. Potem popolnoma brez slabe vesti stoji ob zaporniku.

In kako lahko navaden človek sprejme 150 dolarjev, da pride tja in naredi tisti ključni del? Sproži plin, vklopi električno napetost ali pa v nastavek za injekcijo brizgne tiste tri različne strupe?? (Sploh pa, kako lahko medicinski tehnik, ki se izobražuje zato, da bi pomagal ljudem, namesti ta nastavek?) Kako lahko po tem, ko stori nekaj takega še sploh normalno živi? Mu približno 115€ pomiri občutek, da je nekomu odvzel življenje?

Pri strelskem vodu imajo pogruntavščino, ki naj bi ostrostrelce rešila slabe vesti. Za 5 ostrostrelcev imajo 5 pušk. V 4 dajo prave naboje, peti pa je slep. Zato, da oni ne bi vedeli, kdo izmed njih je zadal usodni udarec. A ni že to, da si bil tam in si izstrelil naboj – ne glede na to, ali je bil ravno tvoj slep in ali si zgrešil – dovolj grozno?

Ter na koncu.. Kako lahko kdorkoli (najsi bo svojec zapornika ali svojec zapornikove žrtve) sedi za steklom in opazuje, kako življenje na krut način polzi iz nekoga? Razumem, da če ti nekdo ubije ali rani koga, ki si ga imel rad.. da si jezen…  Ampak a bo to, da gledaš tako okrutno dejanje, kaj rešilo? Vrnilo ljubo osebo? Zmanjšalo bolečino ob izgubi? Ne verjamem. Kvečjemu jo bo povečalo.

In da ne pozabim še nečesa, kar se mi je zdela popolna neumnost, oziroma grozota. ČE se že morajo iti te usmrtitve.. Zakaj imajo zaporniki v svoji zadnji celici ob sebi nadzornika, ki pazi na to, da si zapornik ne bo življenja vzel sam?

In zakaj so nekoga, ki bi se mu skoraj uspelo ubiti eno uro pred usmrtitvijo, tako da je pojedel veliko količino uspavalnih tablet, odpeljali v bolnišnico, da so mu izprali želodec in ga rešili? Potem pa so ga seveda pripeljali nazaj in hop na električni stol. Zakaj?!? Če je njihov cilj s sveta spraviti »hudobneže«, zakaj se potem ne bi smeli ubiti sami? Rezultat je konec koncev isti. Postopek pri samomoru z zdravili pa manj boleč kot katerikoli njihov.

Zakaj si nekateri jemljejo pravico, da odločajo o življenju, če naj bi to imel samo On? Kako se lahko brez slabe vesti igrajo bogove in kakšna merila uporabljajo pri tem? Zakaj ne morejo vsem preprosto dati nove priložnosti? 

Ne pravim, da bi morali morilce in posiljevalce spustiti na prostost, da bi imeli priložnost spet narediti kaj slabega... Sem pa definitivno za to, da bi imeli priložnost narediti kaj dobrega za ljudi v okviru zapora. Koliko je del, ki bi jih lahko opravljali za zidovi zapora in s tem naredili svoje življenje koristno? Dokler se tisti pravi Sodnik ne odloči, da je njihova pot končana…

In ironija, ki so jo izrekli na koncu: s humanimi sredstvi.. Kaj je v tem, da ubiješ človeka, sploh humanega?