Trud prinaša dobiček (seveda ne mislim tistega v denarju!)

Pa sem ga dočakala. Tisti svoj tako željeni urnik. A kaj pomaga? Pomaga!

Uspela sem si narediti zapiske za predavanja v prejšnjem tednu; čaka me samo še nekaj odstavkov Teorije sistemov, ker me je v petek zvečer res že preveč bolela roka (posledica tega, da sem se v prejšnjem šolskem letu čisto odvadila pisanja na papir). Ampak imam v planu, da to naredim še danes. Zato, da bom od ponedeljka naprej lahko razmišljala samo o snovi novih predavanj. Skupaj s Filipom sva uspela najti čas za najine ustvarjalne urice. Ne vem, kako dolgo sva sedela za mojim računalnikom in pisala, ampak bila sva produktivna. Nastalo je šest novih strani zgodbe, ki jo morava končati do decembra. Prebrala sem tri knjige (ampak od njih ob koncu meseca), danes me na mizi čaka še ena, ki upam, da me bo pritegnila. Uspela sem končati komplet desetih voščilnic, da zdaj ne bom več imela skrbi še s tem. S Patricio sva uspeli na en sprehod, z Ireno sem šla na dva in jo enkrat obiskala doma. Z mamo sva uspeli kartati - seveda sem jaz izgubljala - kaj pa drugega :).. 

Mimogrede, s Petro sva uspeli spoznati še druge tri punce, bodoče logistke, ki so vse prav fajn :)!

Pa veliko se je tudi dogajalo. Med vikendom sicer, ampak tudi vikendi so del tedna, mar ne? Včeraj smo končno začeli birmansko leto. Po skoraj 4 letih smo se letos odločili, da vse skupaj začnemo z birmanskim dnevom. Da se birmanci spoznajo med sabo, vidijo, da animatorji nismo nikakršen bav-bav in da nastane sproščeno vzdušje. Program je bil razgiban in veliko se je dogajalo. Ker so bile skupine birmancev velike, mislim, da jim je to malo pomagalo, da so se že sprostili in bodo naslednjič, ko se bomo zbrali, prišli z lažjim srcem. Kar bo tudi nam omogočilo lažje delo :).

Vem, večkrat sem rekla, da me letos ne bo več med animatorskimi vrstami. Požrla sem besedo – grda jaz. Ne bom iskala izgovorov. Samo tole lahko dodam: »ko te Bog pokliče na 'misijo', mu preprosto moraš reči DA in se dati na razpolago«. 

Verjetno malo zaradi birmanskega dne, ki me je napolnil z energijo, mi je bil top tudi rojstni dan v Džungli. Z mojega vidika en boljših, pri katerih sem imela možnost sodelovat. 23 otrok, super animatorka in moja sproščenost = včerajšnji rezultat. Če malo pogledam nazaj, se mi zdi, da sem govorila in sodelovala dosti več kot na vseh rojstnih dneh v Džungli. Iskreno – res ne vem, kako se je vse skupaj zdelo animatorki, ker po rojstnem dnevu nisva imeli priložnosti za klepet - ampak jaz sem imela res dober občutek. Čez ves rojstni dan. Vse je v sproščenosti in zaupanju vase. Učimo se in prepričana sem, da bo od zdaj naprej vse bolje :).

Uspešno (no vsaj zdi se mi, da..) se je iztekla tudi delavnica v Džungli v prejšnjem tednu, ko smo delali Lipkotove koške. Bilo je prvič, da se je moja ideja izvedla in bilo je prvič, da sem jo izvedla sama. Ampak mislim, da sem dovolj "padla not", da mi je uspelo. Čeprav, roko na srce, hvala Bogu za soanimatorko, ki mi je bila v pomoč, ker so otroci prihajali in odhajali in je bilo treba skoraj vsakemu otroku pokazati, kaj in kako naj dela. Upam, da bom prišla še do kakšne podobne priložnosti.  

Pa se vrnimo še malo v župnišče in današnji maši (zaradi katere sem prešpricala petje zjutraj ob osmih =$).. Zakon občutek je biti po dooolgem času pri maši, ki je v osnovi namenjena otrokom, družinam in mladim, ker je tako drugačna od tistih, pri katerih pojemo z zborom (saj so tiste tudi lepe, ampak en kratek odmor ne škodi). S Katarino nama je spet uspelo sestaviti (dovolj) luštkan uvod v darovanje :)... Birmanci so bili (še kar) pridni.. Za popotnico v naše delo smo prejeli blagoslov in letos tudi knjigice BESEDE ZA MLADE.

Lep teden je za mano, zdaj pa bo treba počasi novim izzivom naproti. Ampak se jih že veselim :)!

Vsak trud prinaša dobiček. 

Pregovori 14,23