Varuška. Tudi to.

Zapis nastal 3.10.2013; 12.13

Danes sem se spet malo igram varuško. Malemu Žaku, ki je res en tak simpatičen fantek.

Presenetil me je. Nazadnje, ko sem ga pazila, nekje pred pol leta najbrž, je bil še tako zelo nebogljen. Komaj je naredil nekaj korakcev, pa ga je že vrglo na dobro oblazinjeno rit. Zdaj pa obvlada že toliko stvari!

Po stanovanju se sprehaja kot velik, s pulta in z mize si že sam vzame čaj, štručko, jogurt in vse ostalo kar se mu zdi, da potrebuje. Pri kosilu si je sam na vilice natikal kose hrenovke in si jih nesel v usta. Iz predala je povlekel peresnico, si jo odprl in iz nje vzel vse barvice, ki so bile v njej. Potem pa sva jih skupaj spet spravila na svoje mesto. Znal si je odklenit moj telefon in se potem pretvarjal, da kliče mamo (res je, da nisem imela ne vem kako visoke zaščite, ampak samo odklepanje na poteg).. V enem trenutku si je iz predsobe prinesel čeveljčke in se skoraj sam obul (na začetku mu ni bilo najbolj jasno, da levega čevlja ne more spraviti na desno nogico in obratno), si izposodil roza torbico od svoje tete, si jo dal okoli vratu, odšel do vhodnih vrat in skušal iti iskat svojo babico.

No, zdaj pa čakava njeno vrnitev in se zabavava vsak po svoje. On v deželi svojih sanj, jaz pa s tem zapisom v naključni zvezek (ki sem ga na srečo imela v torbici) in s poslušanjem oddaje Odmev o fiktivnih študentih.

Tudi včeraj sem z njim preživela nekaj uric, ampak včeraj se skoraj ni menil zame. Je imel dosti drugih, bolj zanimivih stvari za počet. No, jaz pa sem se z njegovo "tetkico", ki obiskuje 5. razred osnovne šole učila pesmico o prijateljih.
Kaj narediš, ko golo ponavljanje za teboj ne zaleže? V roke vzameš samolepilne lističe in verz po verz izpišeš. Zato, da lahko otrok sestavlja pesmico in si jo s tem lažje zapomni.
Na koncu sva jo vsekakor znali obe. Ona jo je pozabila v trenutku, ko jo je mama želela preizkusiti. Jaz pa jo znam še danes (moj spomin očitno še kar deluje.. ga bom v prihodnje dodobra stestirala in izkoristila =P).