Svet, v katerem zaživijo barve :)

Danes sem se zbudila malo kasneje (ob enajstih, če smo natančni) ... In ker mami zaradi tega ni uspelo odpreti okna v spalnici, je danes ta čast doletela mene.

Nad našim mestom je sonce že visoko vzšlo, ravno za hribom na katerega pogled imam iz tega okna.

In pogled, ki sem ga bila danes deležna, mi je bil neznansko všeč, čeprav okrog mene ni narave, temveč stare celjske hiše. Toda sonce, ki je sijalo na mamine rože in nekaj golobov na strehi pod oknom ... Ooooo ... In zrak, ki me je dosegel, se mi je zdel tako čist in svež :)... 

 Avtor: Špela Sevčnikar

Danes se mi zdi svet tako lep :) ...

In ker sem polna (predvsem pozitivne) energije, se bom potrudila popraviti par napak, ki so se mi pripetile v zadnjem tednu, ko se mi nekatere barve v svetu okrog mene niso pokazale v vsej svoji polnosti ...

V prejšnjem blogu sem pisala, kako težko je upoštevati nasvet "ne moreš spremeniti ljudi okrog sebe, lahko pa spremeniš svoj pogled na njih" in se pritoževala nad tem, kako nimam dovolj moči za nekaj takšnega. Toda danes lahko ponosno napišem, da mi je ravno to uspelo!

Toda če me vprašate kako, vam na žalost ne morem podati odgovora, ker ga niti sama ne poznam.
In iskreno rečeno me trenutno sploh ne zanima, kako to, da mi je uspelo. Raje bom uživala v pogledu na ljudi okrog mene, ki ga imam sedaj in močno upala, da se mi nekega dne svet ne bo spet porušil.