Maturantska ekskurzija...

avtor: Špela Sevčnikar

Res je, nekaj časa sem si iskreno želela, da bi maturantsko ekskurzijo lahko "prešpricala". Nekaj časa lahko bolje opišem z "od sredine tretjega pa do prvega tedna četrtega letnika". Takrat bi dala popolnoma vse, da mi ne bi bilo potrebno iti. 

Vedela sem, da mi zdravnica ne bo napisala opravičila, oziroma potrdila, kar tako, če z menoj ni popolnoma nič narobe. In z menoj res ni bilo nič narobe, zato sem se proti koncu počitnic popolnoma sprijaznila s tem, da bom morala iti. Sprijaznjenost v usodo pa je počasi rasla v navdušenje.. 

Ko sem poslušala mladino iz domačega župnišča, ki so bili na svetovnem dnevu mladih, ki je letos potekal ravno v Španiji, kako so z velikim navdušenjem pripovedovali o tem, kaj vse so videli in kako superfinofajn so se imeli... Me je prijelo, da bi tudi jaz vse to rada doživela. Skozi svoje oči, ne samo preko pripovedovanja..

Pa sem si rekla: mogoče pa ne bo tako slabo.. Poskusit pač ni greh.. 

Potem pa sem zaradi "težavice", ki se je pojavila pred pol leta obiskala osebno zdravnico, ki je ugotovila, da ravno zaradi tega ne morem na ekskurzijo, ker moje telo ne bi preneslo vsega.. 

In sedaj pač ne grem na maturanca... (In presneto upam, da mi ne bo kdaj žal.. Čeprav nisem bila preveč navdušena nad izletom..)