Stična... Pot naprej

Avtor: jaz (zato je slabše kvalitete :P)

Torej včeraj je potekal že trideseti festival mladih Stična. Zame osebno pa tretji, ki sem ga obiskala. 

Do petka zvečer nisem vedela, da se bom v soboto znašla prav tam. Imela sem namreč drugačne načrte, ki pa so padli v vodo. Tako sem v petek popoldan dobila kaplanov sms, da je na avtobusu še nekaj prostora in da se lahko pridružimo še vsi zamudniki. 

Rekla sem si, da takšne priložnosti res ne smem zamuditi. In sem odpisala, da naj me napiše na seznam, ker grem zraven :)! 

In Bog res vedno ve, kje je prava pot za nas.. Kje se bomo največ naučili in kje se nas bo Njegova roka najbolj dotaknila.. In točno tja nas pošlje! 

Za to, da me je včeraj poslal ravno v Stično, Mu bom hvaležna za vse življenje! 

Prvič zato, ker je blo fajn in sem na nekatere ljudi okrog sebe začela gledati s popolnoma drugačnimi očmi. 

Drugič zato, ker sem zopet dobila močno zaupanje v Božjo previdnost. 

Tretjič zato, ker sem imela priložnost spoznati, kaj je to prava ljubezen in kaj je potrebno da jo vzdržuješ..

Četrtič pa zato, ker sem si med mašoo, ko sem imela čas za razmišljanje končno priznala vse napake, ki sem jih storila v zadnjem letu.. In dobila tudi moč, da jih popravim.

In na koncu lahko dodam samo še: 

NAJDENA SEM!