Mali "p" in veliki P

Avtor: -
Prijatelji bi naj razumeli. Življenje, srce, spomine, prihodnost, sedanjost, stisko, srečo in ljubezen. Ker zato so prijatelji, kajne? Da vedo in da gredo tja, kamor je treba. Po vseh poteh, ki so nam namenjene. 

Skupnih poteh. Ne glede na to, kako strme so te poti, kako široke ali ozke so, koliko strmih skal je na njih, koliko brezen premorejo ... Ker za prijateljstvo ni ovir. No, vsekakor so ovire - ovirčice za "prijateljstvo", nikakor pa ne za Prijateljstvo. 

Prepričana sem, da če želiš ostati ob nekom ... zares ostati, obstati in hoditi ob nekom (z roko v roki) nič od prej naštetega (pa lahko vse stvari vzameš dobesedno ali metaforično) ne prepreči tega. Prijateljstvo najde način, da obdrži dlan v dlani, ko se zdi še tako nemogoče in kako obstati v neskončnosti. 

Če so vsi udeleženci za ... 

Ko pa nekdo ne želi več slišati in razumeti in ostaja na svojem bregu pa čudeži prijateljstva niso več mogoči ...


Vir slike
V zadnjih dneh (zadnjem mesecu) sem spoznala, kdo so osebe z malim "p", ki se poleg tega skriva še v narekovajih in kdo so osebe z velikim P, ki se ponosno razkazuje svetu. 


Hvala vsem, ki ste mi pokazali, kaj pomeni prijateljstvo in skozi kakšne faze mora. Najprej tistim, ki ste mi pokazali, kaj prijateljstvo ni. Kako hitro lahko lažni odnosi propadejo, ko je potrebno vložiti nekaj truda ... ali ko je potrebno počakati ob strani, ampak hkrati biti ob, kot še nikoli prej, biti potrpežljiv ... sprejeti nove stvari ampak hkrati ohraniti stare ... povedati nič in hkrati veliko ... in sprejeti kar je težko ... 

In hvala predvsem tisti(m), ki ste pokazali, da obvladate vso to težko umetnost in vam ni škoda truda zame. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Avtor: -
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk  v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko.  Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre  igraje.  Znati  nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je..  Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezijo rada prebiram.  Da se vr
Preberi dalje ...

Dan pričakovanja..

Avtor: -
Slika
Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami.  Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj!  Glej mučenik!  Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod
Preberi dalje ...

Sposodim si :)...

Avtor: -
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
Preberi dalje ...