Pot
POT
Pot postaja vse bolj neznana,
in zjutraj vsa z meglo je obdana.
Dlan pa tvoja stara je že znanka,
zakaj sva znašla se v svetu, je že rešena uganka.
Prepričan stopaš ti ob meni,
ko sonce daleč za obzorjem sveti
in zakriva najin pogled.
Na razpotju odločiva za novo se smer,
ko dan prevesi se v večer,
brez strahu, kje nekoč se znajdeva.
In če kdaj se pot med makom ta konča,
se podala bova v neznano,
v rdeči svet ljubezni in posebne te bližine,
ki med nama zlate niti tke.
 |
Komentarji
Objavite komentar