Ljudje se vračajo...

... v naša življenja..

... nepričakovano :)!

Med čisto navadnim večernim sprehodom nenadoma naletiš na bivšo sošolko (iz osnovne šole) in z njo spregovoriš nekaj besed. Pogovor se konča z besedami: "No, potem pa se kaj slišime..". 

Ugotoviš seveda, da nimaš njene številke, ker jo je med tem že zamenjala. Za nekaj časa obupaš in si rečeš: "Jo bom vprašala, ko se naslednjič vidime..". Ker tega naslednjič kar nekaj časa ni, se potrudiš in na Facebooku klikneš osebo, za katero predvidevaš, da ima številko. Dobiš jo in pošlješ sms. 

Spet drugič skušaš čimprej priti, ves jezen, domov, ker te je "znanka" vrgla iz postelje, zato da si se na drug konec Celja sprehodil pogledat, zakaj tiskalnik ne tiska.. In naletiš na bivšo prijateljico. No, osebo s katero si v osnovnošolskih časih (pa potem v začetku srednje šole) hodil malo okrog, nedoraslo komentiral svet okoli sebe, skadil kdaj kakšnega.. Spregovoriš tudi z njo nekaj besed, razpoloženje se ti med tem popravi iz jeznega na nekoliko veselega, večinoma o prihajajoči birmi, kjer bo botra eni izmed tvojih birmank. In pogovor se prav tako konča z: "Pokliči kdaj, lahko skočime na kakšno kavico.". Tokrat nimaš nekega namena to dejansko storiti.. Dokler ti ne pozvoni telefon in te oseba ne povabi na klopco v park.

In potem ugotovim dve stvari. 

Kako zelo se je vse spremenilo od takrat. Jaz. Oni. Okolica. In kako zelo velik vpliv ima Celje s svojimi šolami in "klasifikacijo" dijakov. 

S sošolko sva v osnovni šoli spadali v popolnoma različni skupini. Da, naš razred se je delil na odličnjake in na neodličnjake. Skoraj do konca. Zaradi nas, odličnjakov. Ker se nam je zdelo, da smo nekaj več. Saj ne rečem, da se v prostem času nisve nič družili. Ampak med nama je bila točno ta "ovira". Razlika v takratnem razmišljanju, dojemanju šole. Temu, da sem jaz imela proste vse popoldneve, ker se mi ni bilo treba nič učiti in temu, da je ona v šolo vložila veliko energije. In ta, da ga je ona dokaj hitro začela zahajati v park, jaz pa ne. 

S to kolegico pa.. kaj pa vem.V bistvu mi je tisti čas šla na živce. Ker sva vedno počeli tisto, kar je ona rekla, ker sem skoraj vedno poslušala o njej in njenem fantu, ker... pa verjetno še zaradi česa. 

In potem srednja šola. Dejansko smo vse tri hodile na "Kosovelove tri", ampak med temi je vedno izstopal Center. Ker je pač gimnazija. Ker v Celju - ne vem zakaj - še vedno velja približno taka razporeditev:

 1. Gimnazija Kajuh 

 2. Gimnazija Center

 3. Gimnazija Lava

 4. Ekonomska gimnazija 

 .................. - poklicne šole

 zadnja v vrsti: (Kidrič) - SŠ za storitvene dejavnosti. 

In veliko dijakov šol na prvih treh mestih se še drži tega, da se pač ne bodo družili z dijaki iz ostalih šol. Še posebej kakšni "kajuhovci" se tega držijo kot pijanec plota (na tem mestu lahko izrazim hvaležnost, da so vsi "kajuhovski" animatorji tako v redu, da se jih ta njihova miselnosti ni prijela...). Da zaradi tega izgubiš otroško najboljšo prijateljico, ker se naveličaš poslušati Kajuh gor, Kajuh dol,... Ker Center je pa gnoj?! 

Ja, Kajuh je bil prva in dolgo časa edina gimnazija v tem zakotnem Celju in takrat si lahko bil ponosen, da si bil dijak te šole. Ampak odkar imamo pa 4 gimnazije, pa ne vidim nobene elite več. Gimnazija kot ostale pač. Mnogokrat pa prideš skozi sistem lažje, kot drugje, kjer se profesorji odločijo, da bodo malo zafrkavali dijake... 

Kar se tiče pa ostalih, poklicnih šol... Mar ni danes bolj pametno, če hodiš na poklicno šolo in maš po 4 letih kaj za pokazat, se kje zaposliti? Medtem ko gimnazijec vrže 4 leta stran in nima druge prihodnosti, kot da se vpiše na fakulteto. Na katero se lahko vpiše tudi kdorkoli iz poklicne šole. (Če bi se še enkrat vpisovala. Ne bi bila gimnazijka, prav gotovo ne. )

Da ne zaidem predaleč.. Danes, ko smo (skoraj) odrasle, ko na svet gledamo z drugimi očmi, ko so nam pomembne druge vrednote, je tako preprosto. Danes imamo popolnoma nove teme o katerih se pogovarjamo. Danes se je tako prijetno pogovarjati z njima.. Danes je tako dober občutek, da sta se ponovno pojavili v mojem življenju.