Obljube, obljube

PROMISE YOURSELF
To be so strong that nothing
can disturb your peace of mind.
To talk health, happiness, and prosperity
to every person you meet.
To make all your friends feel
that there is something in them
To look at the sunny side of everything
and make your optimism come true.
To think only the best, to work only for the best,
and to expect only the best.
To be just as enthusiastic about the success of others
as you are about your own.
To forget the mistakes of the past
and press on to the greater achievements of the future.
To wear a cheerful countenance at all times
and give every living creature you meet a smile.
To give so much time to the improvement of yourself
that you have no time to criticize others.
To be too large for worry, too noble for anger, too strong for fear,
and too happy to permit the presence of trouble.
To think well of yourself and to proclaim this fact to the world,
not in loud words but great deeds.
To live in faith that the whole world is on your side
so long as you are true to the best that is in you.

 [Christian D. Larson]

Oh, ja.. Ljudje si velikokrat obljubljamo.. Takšne in drugačne stvari.. Predvsem v tej smeri, da se bomo enega lepega jutra zbudili drugačni. Boljši, močnejši..
Kako lepo bi bilo, če bi ta "preobrazba" šla tako hitro, kot je šla Gregorju v Kafkini Preobrazbi ali pa Evstahiju v Lewisovem Potovanju jutranje zarje.
Žal pa v resničnem svetu traja mnogo dlje.. Toliko časa lahko mine in ko mislimo, da nam je nekaj končno uspelo... "Puf" dobimo dokaz, da smo daleč od cilja.
Stvari se v trenutku porušijo, traja pa celo večnost, da jih ponovno zgradimo. Je v tem kakšna pravica?

Tudi sama sem si že neštetokrat obljubila določene stvari. Da imam vsega skupaj dovolj in da se bom spremenila. Večino teh stvari, ki jih opisuje Larson sem si že obljubila. A koliko od tega sem uspela uresničiti do danes?

- nič naj ne bi zmotilo stanja mojega duha 

Lažje reči, kot to potem dejansko upoštevati. Zavedam se da mam trenutno vse, kar si lahko zamislim v tem trenutku.. Življenje se mi trenutno vrti okoli stvari, ki jih res rada počnem... No, ki se bodo sicer zgodila med poletjem, ampak že priprave so dovolj vznemirljive.. Pa vse te priprave z zbori na obhajilo in birmo.. Branje knjig od katerih dejansko odnesem nekaj za svoje življenje.. Obdaja me toliko zares super ljudi.. Našla sem ljubezen, po kateri sem tako dolgo hrepenela (čeprav v tem tednu res ni vse najbolje..). 

Dejansko bi lahko v vsakem trenutku mela mirnega duha.. Popolnoma brez skrbi. Ampak pridejo trenutki in ljudje, ki ti to mirnost preprosto zamajejo. Tako zelo, da v nekem trenutku ne funkcioniraš več normalno. Čeprav se nekje v sebi zavedaš, da so skrbi zaman, da bo vse tako kot mora biti. Veš, ampak je to prepričanje vseeno premalo, da bi zavladalo umu, srcu in telesu. Oni grejo po svoji poti. Po poti skrbi in strahu.  

- na svet bom gledala samo še z optimizmom in ta optimizem delila tudi z drugimi

Včasih gre.. Vse je na dnu, ampak uspeš zbrati zadnje moči in si rečeš: "Vse bo še dobro.. Samo nevihta gre mimo, pa bo sonce spet posijalo.". Gre. Ko se pogovarjaš s kom. In veš, da moreš to reči, ker tisti tam to pričakuje. Da ne bo konec pogovora, dokler tega ne rečeš. Tako, da bo zvenelo prepričljivo in boš tistega prepričal v to, da dejansko tako misliš.  Kako velikokrat sem optimistična samo na zunaj, v sebi pa umiram od strahu, ker sem prepričana, da tistega sonca ne bo več... Ali vsaj dolgo dolgo časa ne.

Popolnoma drugače je takrat, ko moram biti optimistična za druge.. Takrat je lažje verjeti v to, da bo vse bolje. Takrat mi ni treba lagati ob tem, ker sem v to prepričana, ker verjamem v to. In ker to tudi  vsem želim.

V resnici sem veliko manj optimistična oseba, kot delujem na zunaj v zadnjem času.

- preden bom vstopila v kakšno stvar, bom prepričana o svojem uspehu 

Končno lahko rečem, da nekje sem naredila ogromen korak. Ja, prepričana sem v to, da mi bo pri vsem, česar sem se lotila in še čaka realizacijo uspelo. 

Uspelo mi bo, da bom na letošnjem Oratoriju izpeljala Veliki oratorij, ko si ga bomo zamislili, da bom Animatorka v pravem pomenu besede, kot je to želel sveti Janez Bosko, da bom od sebe dala vse kar bo v moji moči pri vseh dejavnostih, predvsem pa da bom tam za mlade, da bodo odnesli s seboj pozitivne izkušnje za življenje..

Uspelo mi bo odvoditi čisto svoj teden počitniškega varstva tako, da bom prekosila starejše gospe, ki so ga vodile do zdaj. Zato, ker bom vnesla mladost, ki mi je zmeraj tako manjkala pri njih, zato ker bom popestrila dogajanje tako, kot si ga one niso upale.. Ker ga bom naredila takšnega, da bo všeč meni in bom na koncu lahko rekla: "No, tole sem si pa želela vsa ta tri leta, ko sem bila samo pomočnica."..  In na koncu ne bo mel nihče, nič za pripomnit :)! 

Uspela bom iti za nekaj dni v Prekmurje in uspelo mi bo preživeti teden brez scen. Zato ker sem se sprijaznila z določenimi stvarmi in zato ker so me te naredile močnejšo. 

Uspelo mi bo... No še nekaj stvari ;)... 

- pozabila bom na napake iz preteklosti

Tega si sicer nisem obljubila. Moja obljuba je bila bolj praktične narave. Zakaj bi na napake čisto pozabila? Zato, da jih bom lahko nenehno ponavljala? Ali niso napake ravno zato, da se iz njih nekaj naučim in se potrudim, da jih ne bom ponavljala? Obljubila sem si torej samo, da me ne bodo ovirale. Da si jih ne bom več očitala. Ker so bile koristne in so del mene in me bodo opozarjale na to, česa ne smem storiti. In večino časa mi uspeva.

- si določila cilje

Nekoč sem si jih že.. Pa sem jih spremenila zaradi.. Ah no veliko stvari, ki se mi jih ne da pogrevati. Zdaj si oblikujem nove. Lažji del bo skoraj opravljen, potem me čaka tisti težji del - držati se teh ciljev, ne glede to, kaj se medtem zgodi v moji okolici. Na koncu moram biti jaz tista, ki bo slavila zmago. 

- vsem bom delila nasmeh in ne bom imela časa za kritiziranje drugih

Presenečam samo sebe. Kako so me še lani na Oratoriju motile malenkosti drugih. Kako sem bila tu in tam narejeno prijazna. Letos pa.. Mi po narejenosti sploh ni bilo treba posegati. Končno sem prišla do stopnje, ko vem da (tudi na drugih področjih in krajih in časih) vsak naredi tisto kar lahko, kar zna.. In se obnaša tako kot želi, ker on ve da je prav. Preprosto pogledam še z druge plati in se ne obremenjujem več z nepotrebnimi stvarmi. Svet na ta način postane lažji in lepši. In tudi stvari, ki se jih lotiš sam postanejo lažje izvedljive, ker imaš zaupanje v druge. 

- močnejša bom od skrbi, imenitnejša od jeze, močnejša od strahu

Pogorim na celi črti. Skrbi in strah zmeraj prevladata nad menoj, čeprav jih skušam odgnati na razne načine. Sem pa zato imenitnejša od jeze, kar pa tudi nekaj šteje, kajne? 

- o sebi bom mislila le dobre stvari
Se trudim, ampak včasih moramo videti tudi tiste slabe. Le kako bi drugače napredovali?
- prevladala bodo dejanja ne besede

Hmmmm... Zato veliko preveč filozofiram, govorim in pišem.. Če bi vse to spremenila v dejanja, bi lahko naredila tooooliko stvari..

Ampak sem prevelik zagovornik tega, da se moramo o (čimvečih) svareh poučiti, si ustvariti svoje mnenje (človek, ki nima svojega mnenja o ničemer je brez hrbtenice.. a je potem še sploh človek? no, da ne bom tako kruta.. ali sploh živi življenje?)  in se o stvareh tudi pogovarjati in razmišljati o njih... Da bi ta del zdaj kar na lepem izpustila iz svojega življenja. Ne, zato si tega nikoli nisem obljubila. Mi je pa bila obljuba všeč, ko sem jo prebrala in sem jo morala uvrstiti na seznam komentiranih.

- živela bom v prepričanju da je ves svet na moji strani

No, to ravno ne. Bom pa živela v prepričanju, da mi lahko uspe vse, česar se lotim in me pri tem ne more prav nič ustaviti. Če se le lotim stvari s pravim namenom.

In če takole pogledam... Na sebe iz preteklosti.. Sem se definitivno spremenila :)!