Letos nimam težav z nemaranjem :)

Baje ne maram določenih (so)animatorjev. Baje. Tako sem danes slišala. Ampak itak je glavno to, kar si mislim jaz, kajne? Mislim, kdo bo bolje vedel od mene kako simpatičen mi je v resnici kdo. 

Stvar me sploh ne bi tako zelo "razjezila", če tega ne bi slišala od osebe, ki se tega, da določenih ljudi pač ne mara, sploh ne trudi več skriti. In katere prednostna naloga naj bi bila biti vzgled mladim, sprejemanje vseh ljudi,...  

In če ne bi bilo za vse skupaj tako čisto banalnega razloga. Kot to, da sem si v igrici zagotovila dodatno igralko. Ker sem pač lahko iz popolnoma opravičenih razlogov zaskrbljena, da vsaj dveh igralcev od treh ne bo. Ker se je točno to zgodilo lani in ker nekateri še vedno ne vedo, če bodo na oratoriju ali ne. Zaradi tega (vsaj) dveh naj ne bi marala. 

Nobeno leto še nisem vlog dodeljevala glede na to, koliko so mi ljudje (ne)simpatični. Samo na podlagi osebnosti, ki se v nekaterih primerih odlično ujame z vlogo, tega koliko si kateri upa in koliko je kdo resen. 

Letos še predvsem po tem zadnjem kriteriju. Koliko se lahko na koga zanesem. Da bo redno na vajah, da bo znal besedilo in ali se bo sploh prikazal na Oratoriju. Zato, ker se ne nameravam zjutraj jeziti (tako kot sem se prejšnja leta). Ker nameravam prit na oder polna optimizma, kako super bo igr'ca izpadla in odit z odra zadovoljna z vsem. 

Letos sem se odločila, da se sploh ne bom jezila. In zato mora bit izpolnjen predpogoj, da se lahko zanesem na vse igralce. 

Tako, da če letos kdo ne igra, je bil s kom zamenjan ali se komu zdi, da ima preveliko vlogo... pa ne ve zakaj.. mu z največjim veseljem naštejem argumente za to. 

Če pa kdo čuti, da ga ne maram.. Pa tudi ni ravno tako ;).. Ampak saj veste, v vsakem življenjskem okolju (tudi v župnišču) so ti nekateri ljudje bolj, drugi manj simpatični. In s tistimi, ki so ti pač bolj in se z njimi ujameš tudi v zasebnem življenju, pač preživiš več časa... Ker se imaš o čem za pogovarjat :).. 

Vem, da včasih ni prijetno, ker se čutiš malo nesprejetega (priznam, da je popolnoma možno da tudi kdo zaradi mene...).. Ampak ravno to je okolje v katerem se lahko marsikaj naučiš, osebnostno zraseš in se naučiš postaviti za sebe, se preriniti na površje. Vsi smo dali to skoz, ko smo začeli z animatorstvom, ko je bila že obstoječa animatorska skupina še veliko bolj zaprtega tipa kot je danes. 

In na koncu: hvaležna sem res za vsako soanimatorko in vsakega soanimatorja.. Tudi za tiste s katerimi se nikoli nismo mogli prebiti do točke, da bi se lahko razumeli. Ker sem od vsakega dobila popotnico za življenje. Vsak me je nekaj naučil, zaradi prav vsakega sem "zrasla" v to kar danes sem.. 

In (še posebej) letos reeees nimam težav s tem, da koga ne bi marala, da bi mi bil s kom problem delat.. Nimam. In zato se že veselim, da končno začnemo s pravimi pripravami na Oratorij in ga izpeljemo tako kot se spodobi... -> z najboljšo animatorsko ekipo :)! 

P.s.: Sploh se ne bom več sekirala, kaj ima naš kaplan za povedat.. O meni, čez mene, za mene... Dokler še ima letos priložnost, pa naj se izživi..