Pet (6) razlogov zakaj pišem blog

Avtor: -
Čisto tako sem razmišljala zakaj še vztrajam.. Zakaj sem začela.. In če to sploh kam vodi.. In sem prišla do petih razlogov zakaj še vedno pišem, čeprav ne tako redno..

-> začela sem ga pisati kar tako malo za zabavo, zdaj pa je v nekih trenutkih postalo tole moje pisanje potreba, obsedenost... 

-> ker je takole pisati veliko lažje, kot govoriti.. ker imam na voljo ves čas, ki ga potrebujem, da razmislim o pravih besedah... ker lahko vso stvar 10x popravim, če nisem zadovoljna, preden vso stvar "pošljem v svet".. 

-> zato, ker na ta način ne težim nikomur...  samo napišem in objavim.. če kdo želi prebrati prav, če pa ne pa tudi prav :)!.. popolnoma svobodna odločitev vsakega torej (če bi koga poklicala in začela nakladati o vsem, to da bi me poslušal, ne bi bila več tako svobodna izbira, mar ne?) ... in ker nočem nikomur težit, jaz pa morem nujno nekaj povedati.. pridem sem... 

-> ker na ta način pobegnem.. enkrat pred turobo dneva, drugič pred preveliko naglico... in ostanem sama s svojimi mislimi... včasih vesela, kdaj žalostna, včasih niti ne vem kako sem razpoložena... 

-> ker bom čez eno leto ali pa pet ali ali deset, dvajset.. kakor bo pač naneslo... ko ne bom imela kakšnega pametnejšega dela.. in bom pozabila vse nepomembnosti iz preteklosti.. šla prebirat tale klobasanja in se bom smejala sebi iz preteklosti. Svoji naivnosti, izgubljenosti, iskanju, žalosti, željam... Ja, mislim da bo zabavno :).. nekoč.. 

Če je kdo ob tem pomislil: "Daj, daj... V bistvu samo iščeš pozornost..".. - Priznam, včasih res iščem samo pozornost. In kaj zdaj? 

Danes še vedno stojim za vsem kar sem kdaj zapisala na ta blog in lahko zagovarjam vsak stavek.. Je pa res, da sem v tem času o marsičem spremenila mnenje.. :)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Avtor: -
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk  v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko.  Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre  igraje.  Znati  nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je..  Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezijo rada prebiram.  Da se vr
Preberi dalje ...

Dan pričakovanja..

Avtor: -
Slika
Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami.  Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj!  Glej mučenik!  Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod
Preberi dalje ...

Sposodim si :)...

Avtor: -
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
Preberi dalje ...