Četrti dan

Danes bi se MORALA začeti učit za kolokvij iz Računalništva in informatike, ker z oceno iz prejšnjega kolokvija niti nisem najbolj zadovoljna. Res ni veliko snovi, se mi pa zdi, da mi ni popolnoma nič logično in ni nič, kar bi lahko s čim povezala ... Upam, da je ta občutek samo prehoden in da bo jutri kaj bolje ... No, namesto učenja sem bila vsaj toliko produktivna, da sem si podčrtala stavke, ki so v gradivih za TS identični kot tisti na slajdih (sem pač optimist in upam, da mi bo to kaj pomagalo ...). 

Ker sem se tudi tega relativno hitro naveličala danes ... Sem se dokaj hitro prelevila v Miklavževega pomočnika in izdelala nekaj pladnjev za piškote. In še dobro, da sem relativno zgodaj začela, ker sem šele zdaj končala ... Jutri se pa po zadnjih informacijah po dolgem času spet prelevim v parkeljna =P. 

Tečaj hvaležnosti danes govori o tem, kako nam je večina stvari tako zelo samoumevnih, da se nam zdi, da se ni potrebno za nič več truditi. Nekaj sem osvojila, sedaj pa bo to moje za zmeraj. 

Skušnjava je tale samoumevnost obstoja stvari, vsekakor ...

Danes sem ...

1. Hvaležna za nizke temperature, čeprav večkrat jamram, da me zebe, ker to pomeni, da se lahko ponoči grejem s termoforji, zvečer pijem topel čaj z limono in se veliko več cartam z mačkama. 

2. Hvaležna sem za ulico, kjer živim, ker imam vse nujno potrebne trgovine skoraj pred nosom in česarkoli mi zmanjka, hitro pridobim. 

3. Hvaležna sem za mamino pomoč danes pri rezanju in zavijanju teh pladnjev, ker brez njene pomoči verjetno še ne bi bili končani. (Ja, Beti je menila, da se mora slikati zraven, ker je vsake toliko prišla na mizo in lovila ovijalni papir ali pa lepilni trak ...)

In za konec, da ne bom delala krivice še čisto sveža slika Tačke, ki uživa na toplem: