Zadnja/i

Ta teden je bilo dosti zadnjih stvari v letošnjem letu. 

Zadnji sprehod po dežju brez dežnika.

Zadnji dežnik, ki sem ga morala vreči v smeti, ker je zaradi nesreče postal neuporaben (pojma nimam, koliko sem jih letos ali izgubila ali pa morala zavreči, ampak številka je definitivno visoka). 

Zadnje zavito darilo (zobna ščetka, zobna nitka in zobna pasta - ni kaj, gospa vsekakor skrbi za zobe svojih obdarovancev. Sem pa v času zavijanja zavila lopato, ponev za palačinke, kranjske klobase, kose sira ... Skratka pakete vsemogočih oblik.)

Zadnji pozdrav severnega medveda v ledeni deželi v City Centru. Pa zadnja pravljica v ledeni deželi, zadnji mini disko ... 

Zadnja voščilnica v tem letu bo tudi kmalu končana ... 

Zadnjič sem verjela besedam in obljubam. Zadnjič sem iz sebe naredila osla.

Za zadnji dve točki bi bilo zelo lepo, če bi lahko rekla, da sem ju naredila zadnjič v življenju. Ampak potem bi bila ena velika debela laž. 

Nisem pa zadnjič pomislila nate ... 

 Ampak čez 2 dni se spet začne znova. Spet si bom obljubljala nekaj v smislu: nikoli več in nujno naredi. In na koncu leta bom razočarana, ker nisem izpolnila svojih pričakovanj.

No in spet bom nosila na sebi težo leta v veliki vreči ... Ki je na eni strani lahka kot pero, ker se tam stiskajo lepe stvari, na drugi strani pa težka kot skala ...