Drugi dan

V bistvu je že bolj jutro tretjega dne, ampak jaz sem sebi dolžna še včerajšnji dnevnik hvaležnosti. Ker včeraj reees ni bilo časa, da bi karkoli napisala. Domov sem prišla za 15 minut po faksu in pred pevskimi in potem šele okoli 19.30, popolnoma brez energije - fizične seveda :) ...

Še vedno se sprašujem, kako je možno, da se ljudje obnašajo tako v družbi, spet drugače pa na samem. Koliko kilometrov vaje mora biti to za njimi, da zmorejo? Se smejati, biti prijazni, podeliti nasvet, če tega v svojem bistvu ne čutijo? 

Kakorkoli ... 

DNEVNIK HVALEŽNOSTI 2

Mmmmm ... Kako zelo znana sta mi odstavka 3 in 4 ... Še dobro, da sem se naučila biti zadovoljna s stvarmi v okolju, da se to dvoje malo uravnovesi in so dnevi še vedno svetli :)!

In če se samo spomnim tistega svojega zapisa prejšnji mesec: "Ne, ne ne!" ... No, vsekakor je bil en droben korak k temu, da sem nehala dajati ljudi, ki me ne spoštujejo pred svoje potrebe in časovne zmožnosti.

Naloga:

1. Hvaležna sem za včerajšnjo mašo skupaj z večernicami, ker je bil takšen ... poseben občutek ... skoraj prazna cerkev, spredaj pa mi, ki smo se kljub temu trudili dati vse od sebe.

2. Hvaležna sem, da sem včeraj na poti iz faksa v eni izmed koč na sejmu zagledala bivšo animatorko, s katero sva se razumeli, ker sva poklepetali po res doooolgem času in ker je poskrbela za to, da se domov nisem vrnila sama :).

3. Hvaležna sem za to, da je na fakulteti vsaj ena izmed predavalnic pošteno ogrevana in da smo včeraj imeli tam 2 predavanji, ker v ostalih je res mrzlo!

4. Hvaležna sem zato, ker je bila včeraj Veronika odprta, čeprav sva se s Petro bali, da je zaradi del pred njihovimi vrati spet zaprta. Ker še enega kosila v McDonald'su ne bi preživela :).

5. Hvaležna sem, ker mi je včeraj na poti na faks, ko sem bila zaradi jutranje ure in mrazu res slabe volje, iz avta povsem nepričakovano pomahala sošolka iz gimnazije (no, sošolka za res kratek čas), ki me zmeraj, ko jo srečam s svojo pozitivno energijo nasmeje in mi polepša dan :)!

6. Hvaležna sem, da sem se včeraj, ko naj bi bil dan za nas, malo nagradila ... (Čeprav se zavedam, da je bila naloga naravnana povsem na drugo stvar ...) Kupila sem si ... Termofor ... Ampak to ne navaden termofor ... Malo sem morala razveseliti otroka v sebi ;). In zdaj poleg mene v postelji topel leži: 

Gospod Mrož :)

P.S.: Ste opazili zgodnjo uro nastanka zapisa :)?