Peti in šesti dan

Včeraj sem preskočila pisanje zapiska petega dne. Bilo je preprosto premalo časa in premalo zagona. Ne bom pa si dopustila, da bi obupala in vse skupaj pustila na miru - čeprav priznam, sem tudi na to že pomislila. Kot pravi sporočilo petega dne: 

In kot sem že večkrat napisala, je čas, ko sedem pred tipkovnico in zapišem svoja razmišljanja; za zasebno ali javno rabo; čisto moj čas ... Čas, ko razmislim o določenih stvareh, si obnovim dogodke, razmislim, kaj sem storila prav in kaj ne, razmislim o tem, kaj v resnici želim za tisti trenutek, za jutri, za naslednje leto ... In če si ga predolgo ne vzamem, se mi zdi ... Da mi nekaj pomembnega manjka. Seveda, kako da ne, če pa ne sledim ... Sebi. Se mi zdi, da takrat postanem tako ... rutinerska. Nekako grem naprej, ampak brez da bi vedela, zakaj se sploh trudim. In se mi zdi, da takrat niti ne morem od sebe pričakovati kakšnega pomembnega napredka. Ali pa dosežka, za katerega bi res lahko bila hvaležna samo sebi in svojemu delu. 

In priznam, včasih pišem popolne neumnosti, ki jih je težko razumeti.

Čas, da se vrnem na temo šestega dne, ki je malo prehitelo moje načrte. 

Lani sem v času božičnih praznikov storila ravno to ... Zahvalila sem se osebam, ki so najvidneje zaznamovale preteklo leto. Letos sem nameravala nekaj zelo podobnega. Ravno zaradi tega prelagam tole nalogo na malo kasnejši čas :) ... Bo pa vsekakor uresničena. 

Za kaj sem hvaležna v teh dneh dneh?

1. Hvaležna sem, ker sem se spet malo razvajala s pomočjo ene boljših knjig ... Ker sem lahko pobegnila v povsem drug svet ...

2. Hvaležna sem, ker me mama vedno znova podpira pri odločitvah. Hvaležna sem, da mi toliko zaupa, da ve, da izbiram odločitve, ki se mi zdijo najboljše tisti hip. In ne podleže drugim, ki ji solijo pamet, kako nekaj vsekakor ni bilo pametno. 

3. Hvaležna sem tudi za vse ostale ljudi, ki me podpirajo in mi zaupajo. Ker je občutek, da si dejansko koristen kje, najlepši ki si ga v tem trenutku lahko zamislim.

4. Hvaležna sem, da sem včeraj lahko bila del Miklavževega spremstva, pa čeprav kot negativen lik. In hvaležna sem zato, da se me otroci niso pretirano bali ... Ker je bilo v sobi prav posebno praznično vzdušje, napolnjeno z otroško radostjo.

5. Hvaležna sem, da lahko z dvignjeno glavo prenašam nekatere ne tako zelo očitne zbadljive pripombe in se ne oziram na njih.

6. Hvaležna sem, da sem lahko v tem trenutku na toplem, ker se zavedam, da žal nekateri nimajo tako zelo velike sreče.