Srce, vrtnica in rdeča barva

Že kar nekaj časa me je zanimalo, zakaj je ravno Valentinovo dan ljubezni. Dan, ko ljudje preprosto pretiravajo s pošiljanjem voščilnic, z nakupi daril, dan ko si vsi izpovedujejo ljubezen. Zakaj ravno na ta dan, če imajo na voljo še ostalih 364 dni?

In ker nimam nič kaj pametnejšega za delat, sem malo googlala, da si razširim obzorja :)..

Kako bi bilo primernejše začeti, če ne z življenjepisom svetnika Valentina? (verjetno bi bolj bogate podatke dobila, če bi se zmigala do knjižnice in pogledala v knjigo Svetnik za vsak dan, ampak v tem snegu se mi pa reeees ne da)
 

Prvi zanimiv podatek je gotovo ta, da naj bi obstajali trije Valentini v istem času, a praznujemo oziroma obeležujemo god samo enega (si pa niti strokovnjaki niso čisto na jasnem, če praznujemo res samo enega, ali so vsi trije združeni v tem enem). 

Valentin naj bi bil duhovnik, ki je prelil svojo kri za Jezusa in sicer med letoma 269 in 270, pod vladarino cesarja Klavdija. Priprli so ga, ker je poročal krščanske pare in pomagal vsem kristjanom, ki jih je Klavdij preganjal. In pomoč kristjanom je bila takrat kaznivo dejanje. Najprej so ga neusmiljeno pretepli s koli in ga kamenjali, vendar je kljub udarcem ostal živ, zato so ga, da bi res umrl, obglavili.

Relikvije svetega Valentina hranijo v cerkvi svete 

Marije v Rimu

Ime Valentin izhaja iz latinske besede "valens", kar pomeni močan in zdrav, zato velja kot priprošnik zoper telesni slabosti in kužna obolenja. 

Po legendi je povrnil vid slepi poganski deklici, ki se je nato skupaj s celotno družino dala krstiti. Zaradi tega je sv. Valentin prav tako zavetnik za oči in pravo spoznanje. 

Druga legenda pa pravi, da je svetnik ozdravil božjastnega sina nekega pogana in zato velja tudi za priprošnjika božjastnih bolnikov.

In na koncu dejstvo iz katerega se je razvil danes zelo skomercializiran praznik: njegov god je v predpustu (vsaj v večini let). To je bil od nekdaj čas, namenjen svatovanjem in ravno zato so se mu priporočali tudi novoporočenci.

Se pa veliko dogodkov iz zgodovine povezuje ravno s tem datumom in z ljubeznijo. Na ta dan so darovali cvetje rimski boginji Juno, ki je bila zaščitnica zakonske zveze in zakonske rodovitnosti. * Ta dan so se začenjale rimske Luperkalije, praznik volkulje. Na ta dan so obredno izbrali spolno zrelo deklico in jo poročili. * Kristjani pa so na listek, poleg svetnikovega imena napisali lepe misli in jih raznašali ljudem. * V mnogih Cerkvah pa so nekoč na ta dan praznovali prihod Jezusa na nebeško gostijo. * V srednjem veku je bila v Franciji in Angliji navada, da so na ta dan z žrebom določili, katero dekle pripada kateremu fantu. Par si je nato izmenjal darila in eno leto sta skupaj živela kot zaročenca. Po tem letu sta se lahko odločila ali se bosta poročila ali ločila.

Po ljudskem izročilu se je dekle poročilo s tistim fantom, ki ga je na jutro 14. februarja prvega zagledalo. V Angliji in Ameriki so dekleta na ta dan pošiljala voščilnice ali predmete v obliki srca in s tem svojemu izvoljenemu izrazile potrditev.

Prav tako je bil ta praznik povezan z vedeževanjem. Zjutraj so si nadele cvet žafrana, kar naj bi povečalo možnosti, da bo prva oseba, ki jo bodo srečala, fant. Prvi ptič, ki so ga videle na ta dan, je napovedoval, kakšne vrste človek bo bodoči mož: kos – duhovnik, taščica – mornar, ščinkavec – bogataš, vrabec – kmet, modra taščica – srečen človek, krivokljun – prepirljivec, golob – dobrosrčnež ...

V starih slovenskih pregovorih ima kar veliko mesta tale Valentin:  

Sveti Valentin ima ključe od korenin. Sveti Valentin, prvi pomladin. Če je Valentin mrzel, bo pomlad zgodnja. Če je Valentin še bel, bodo kmalu vejice cvetele. Če na Valentinovo dežuje, je uničenega že pol pridelka. Če se na Valentinovo maček na soncu greje, bo za Veliko noč za pečjo krehal.

In danes? Kot že prej napisano. Danes je vse skomercializirano. Izložbe trgovin so polne srčkov in rdeče barve. Pa vrtnic in nakita. Pa čokoladic in pliškotov, spodnjic s hudički in srčki, napisov Be my Valentine.. Kajti vse to (in še več) se danes podarja na Valentinovo.V osnovnih (ponekod tudi srednjih) šolah na ta dan "silijo" otroke, da izdelajo voščilnice ali vsakemu sošolcu napišejo kakšno lepo misel, nekaj pozitivnega, kar oni vidijo na tebi.. Ampak.. Spomnim se, ko smo to delali v osnovni šoli, trikrat, dva izmed teh treh listkov še imam kar shranjena.. Morala bi pogledati, kaj piše na njih, ampak večina tega kar piše ni bilo iskreno. Na listku piše nekaj lepega, a oseba se je obnašala takrat do mene čisto drugače. Pisali smo lepe lastnosti, ki sploh niso bile resnične, samo zato da bi izpolnili učiteljeva pričakovanja. Ko smo imeli enkrat to dejavnost "povleči listek in povej o tej osebi nekaj pozitivnega" je bil vsak drugi odgovor: pridna je in fajn se uči. Ima to kakšen smisel?

In Facebook.. Facebook je danes poln takših in drugačnih misli o ljubezni, prijateljstvu.. Takšnih in drugačnih srčkov in pocukranih besed.. Saj lepo, da se imamo ljudje radi.. Ampak... A si res moramo to povedati samo na ta dan? In ali ne zasledimo prepogosto izraza "Ljubim te".. Ali ni uporabljen tolikokrat, ko sploh ne izraža tistih pravih čustev ljubezni, ko sprejmeš nekoga točno takšnega kot je? 

Na Wikipediji sem med opisom naletela na ta stavek: Samski ljudje praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«... Ja, verjetno se vsi samski, ki si dovolijo, da jim takšne stvari pridejo sežejo do srca, na ta dan počutijo kupček blata...

P.s.: Če v Google slike vtipkate Saint Valentine, bo samo nekaj prvih vrstic dejanskih slik svetnika (no njegovih upodobitev), potem pa tam najdete polno srčkov, ustnic, vrtnic..