Ekskurzija geografov

Zapis iz dne 5.4.2012

Pa je že april. Saj ne morem verjet! Če sem pred nekaj časa komaj čakala, da bo tukaj maj in konec vsega, si zdaj želim, da bi se čas malo ustavil. Vsaj malo.. Lahko bi tekel 3-krat počasneje kot teče v resnici. 

Včeraj smo se geografi podali raziskovat Gorenjsko. Naša prva točka je bila Dolžanova soteska. Temu delu poti lahko rečemo kar najbolj dolgočasen del ekskurzije. Razdeljeni v dve skupini smo hodili od začetka soteske do konca. Naša skupina naj bi imela lažjo pot, ker naj bi ta v celoti potekala samo po cesti. Do končnega cilja je res potekala samo po cesti. Ampak nazaj pa smo morali skozi gozd. Po zelo ozki stezi, ki ima kot varovalo leseno ograjo, za katero sme s sošolko ugotovili, da je njena vloga prav takšna, kot bi v zemljo zapičil bosanske zobotrebce, ker je bila vsa majava. Med potjo smo ves čas opazovali kamnine, stare od 230 milijonov let, pa do 300 milijonov let. V nekaterih smo našli še nekaj fosilov. Najboljši del pa je bil seveda reševanje delovnih listov. 

Pot nas je nato vodila do Begunj na Gorenjskem, to je bil del poti, ki ga je profesorica obdržala kot skrivnost. V Avsenikovi gostilni smo se dobro najedli (kosilo smo dobili sicer v zelo težkih ponvah, ampak bilo je okusno). Hitro smo lahko pokukali še v dvorano, kjer se je snemala oddaja Pri Joževcu z Natalijo. Potem pa smo si ogledali še Avsenikovo galerijo, polno nagrad, ki sta si jih prislužila Slavko in Vinko. 

Še zadnji del ekskurzije pa se je odvijal na Bledu. Najprej na Blejskem gradu, ki smo si ga ogledovali kar sami (ker bi nas strokovno vodenje drago stalo).. Kar pomeni, da smo na hitro šli noter se malo obrnili in šli ven. Najbolj zanimiva stvar na gradu pa se nam je zdela papiga, ki je veselo pozdravljala z »Alo«.. Po ogledu smo glasovali ali gremo še na jezero ali ne. V prvem krogu je zmagala odločitev, da ne gremo, v drugem pa da gremo. 

Tam smo se porazgubili. Večina v kakšno gostilno na kaj »osvežilnega«. Punce iz našega razreda (vsaj večina) pa smo res zavile k jezeru, nato pa nas je pot peljala naprej po mestu, kjer smo iskale kremšnite, pite in sladoled. Dvema sošolkama se je uspelo pogovarjati celo z labodi, tri pa smo se usedle v neko »nobel« restavracijo in ju kar tam počakale. K avtobusu smo prispele ravno malo pred odhodom.

Meni osebno je bila po dolgem času ekskurzija zelo všeč. Kljub delovnim listom in podobnim rečem.

Zakaj?

-          -V dobrih odnosih sem z vsemi puncami in sem se med ekskurzijo držala večinoma v družbi, ki smo jo tvorile v enem 2. letniku..

-          - Pokrajina je tam zares čudovita..

-          - Na avtobusu mi sploh ni bilo slabo, čeprav sem bila kar nekaj časa obrnjena nazaj in sem reševala delovne liste...

-          - Pa še kaj bi se našlo pri razlogih…

Nekaj cvetk, ki so se pojavile med ekskurzijo:
* sosošolka je vodičko vprašala, če imajo kaj lignjev (medtem ko je ona hotela razložiti, da imajo tudi nekaj lignita)
* jaz sem namesto, da bi rekla: "O, poglej, teloh!" uspela reči: "O, poglej, tele!" 
* sošolka je kajakaštvu dala novo ime: kanujarstvo... 

Foto: Katarina

Foto: Katarina