Grem jaz!

Kdo: približno 20 animatorjev

Kje: Dom Karitas, Vrbje pri Žalcu 

Kdaj: četrtek, petek in sobota

Zakaj: pripraviti oratorij in se povezati med seboj 

Pesem, ki je od četrtka naprej velikokrat pobožala naša ušesa... (Tisti pa, ki sem vam že kdaj poslala kak mail, pa veste da imam refren te pesmi napisan tudi kot podpis - v sloveščini)... Veliko je še pesmi, ki so nas povezovale kot skupino, pa vendar ni moj namen prilepiti vseh.  

Če sem iskrena... Niti ne vem, kaj pametnega bi lahko napisala o našem delovnem druženju... Toliko se je dogajalo.. Toliko občutij objelo moje srce.. Toliko pozitivnih presenečenj.. Da je težko vse skupaj opisati z besedami! 

Preprosto rečeno

Bilo je: NOOOOOOOROOOOOOO :)

Preden smo šli sem mislila da bo.. Tako pač, kot je bilo vsakič do sedaj. Da se bomo grupirali.. Na vsaj 3 skupinice... Pa je bilo popolnoma drugače. (Še sama sem presegla samo sebe, ko sem sprejela vse odprtih rok in to se mi je poplačalo, ker sem ugotovila, da so prav vsi, ki tvorijo našo skupinico zelo v redu ljudje!)  Bili smo popolnoma odprti drug za drugega in se družili v večjih skupinah tudi takrat, ko nismo imeli "uradnega" programa. In program, ki so ga pripravili "višji" animatorji je bil tudi super ;).. 

In ker sem letos že peto leto animatorka, sem bila vesela, ko je moja skupina dobila priložnost uprizoriti katehezo pred animatorji. Najprej sem bila sicer živčna, ker se še nikoli nisem na tak način izpostavila, ampak ko je steklo je steklo. In vse kritike (tako pozitivne kot negativne) je bilo prijetno slišati. Zdaj vidim kaj sem delala prav in kaj moram še izboljšati... Pri katehezah imam najboljšo možno skupino otrok in super soanimatorki :).. Mislim da bodo letošnje kateheze ene boljših do sedaj (če odštejemo tisto prvo leto, ko sem jih imela skupaj z animatorko Majo in takratno desno škofovo roko Klemnom.. in smo bili res top pripravljeni)!!!!

Noro dobro je bilo tudi na adoraciji... Milijon svečk, zvok kitare in sintisajzerja, izpostavljeno Najsvetlejše... Vsi taizejski spevi.. Tako preprosto je odtavati izven tega minljivega sveta in se Mu prepustiti..

In igrice, ki smo se jih šli.. Nekatere popolnoma preproste (in lahko bi rekli tudi otročje), ampak smo se pri tem noro zabavali in se veliko presmejali... Kot pravi ena izmed letošnjih katehez: za dobro voljo in zabavo ne potrebuješ ničesar, razen samega sebe, prave družbe in Njega (kajti vsak korak ali met žoge v igri lahko posvetimo Njemu)! In mislim, da smo dobili super potrditev, da je temu res tako. 

Vsi "globoki" pogovori v naših manjših družinicah... Ko bi mogli priti do kakšnih zaključkov ali pa narediti kakšno stvar, pa smo se samo smejali in smejali.. Ampak na koncu tudi nekaj dobrega spravili skupaj.. Tako je bilo vsaj pri naši družinici, ki se je pisala kar Lipovšek ;).. (Ena je bila družina Zagorc, druga pa Jezernik.. Mi smo pa se pač čutili najpomembnejše =P)  

Globoki pogovori zvečer v sobi, ko bi morali že zdavnaj spat.. No saj nekateri so spali.. Predvsem Eva, ki je sredi pogovora zaspala in potem ni bilo od nje nič več.. Je bilo pa zato veliko bolj zabavno z Anjo, s katero sme vztrajale včeraj vsaj do dveh zjutraj.. Pa s Katarino, ki je obupala nekje sredi pogovora :). Zabavno je biti z njimi v sobi :).. 


Pesmi, ki smo jih peli s posebnim žarom in za katere smo ugotovili, da nas povezujejo..

In kljub slabi kvaliteti in svoji starosti mi bo dolgo časa ostal tudi film o glavni junakinji letošnjega oratorija Mariji Domiki. Predvsem, ker se me je dotaknila s svojo preprostostjo, pripravljenostjo pomagati in neomajnim zaupanjem v Boga... 

In čisto na koncu.. Še ena maša, ki smo jo doživeli vsi skupaj.. Še ena zanimiva pridiga Davida.. In Nežina osebna sporočilca animatorjem =)... Moj listek se je že znašel na steni in predvsem zadnji odstavek me bo bodril med časom mature :)... Hvala! 

Mislim da lahko po vsem tem Jezusu spet odgovorim:  

Grem! 

P.S(za tiste animatorje, ki so prebrali in se prebili do konca zapisa): hvala vsem skupaj in vsakemu posebej :)..